prouzročiti

Kroaatti

proùzročiti (yks. 1. proùzročīm) (perfektiivinen) (imperfektiivinen prouzročávati tai prouzročívati)

Verbin prouzročiti taivutus

Infinitiivi	Preteritin adverbi	Gerundi
prouzročiti	prouzročivši	–

Aikamuoto	Yksikkö			Monikko
Aikamuoto	1. pers.	2. pers.	3. pers.	1. pers.	2. pers.	3. pers.
Preesens	prouzročim	prouzročiš	prouzroči	prouzročimo	prouzročite	prouzroče
Aoristi	prouzročih	prouzroči		prouzročismo	prouzročiste	prouzročiše
Imperatiivi	–	prouzroči	–	prouzročimo	prouzročite	–
Aktiivin partisiipin perfekti	prouzročio m. prouzročila f. prouzročilo n.			prouzročili m. prouzročile f. prouzročila n.
Passiivin partisiipin perfekti	prouzročen m. prouzročena f. prouzročeno n.			prouzročeni m. prouzročene f. prouzročena n.